Naš gost

VEČ ...|7. 6. 2025
Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

spominživljenjeinstitut zlata pentljicaValerija ČarmanIvo ČarmanrakBrezje

Naš gost

Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

VEČ ...|7. 6. 2025
Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

Jure Sešek

spominživljenjeinstitut zlata pentljicaValerija ČarmanIvo ČarmanrakBrezje

Svetovalnica

VEČ ...|29. 5. 2025
Kako primerno zaščitimo kožo pred soncem?

Ker so dnevi vse daljši, smo tudi več časa izpostavljeni sončnemu obsevanju. Govorili smo o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti soncu. Število primerov kožnega raka pri nas narašča, samo v letu 2021 je za kožnim melanomom zbolelo 633 ljudi. Z nami sta bili dermatologinja Laura Betetto in Anja Matušin iz Nacionalnega društva bolnikov z melanomom.

Kako primerno zaščitimo kožo pred soncem?

Ker so dnevi vse daljši, smo tudi več časa izpostavljeni sončnemu obsevanju. Govorili smo o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti soncu. Število primerov kožnega raka pri nas narašča, samo v letu 2021 je za kožnim melanomom zbolelo 633 ljudi. Z nami sta bili dermatologinja Laura Betetto in Anja Matušin iz Nacionalnega društva bolnikov z melanomom.

soncekožni rakmelanompigmentacijasvetovanje

Svetovalnica

Kako primerno zaščitimo kožo pred soncem?

Ker so dnevi vse daljši, smo tudi več časa izpostavljeni sončnemu obsevanju. Govorili smo o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti soncu. Število primerov kožnega raka pri nas narašča, samo v letu 2021 je za kožnim melanomom zbolelo 633 ljudi. Z nami sta bili dermatologinja Laura Betetto in Anja Matušin iz Nacionalnega društva bolnikov z melanomom.

VEČ ...|29. 5. 2025
Kako primerno zaščitimo kožo pred soncem?

Ker so dnevi vse daljši, smo tudi več časa izpostavljeni sončnemu obsevanju. Govorili smo o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti soncu. Število primerov kožnega raka pri nas narašča, samo v letu 2021 je za kožnim melanomom zbolelo 633 ljudi. Z nami sta bili dermatologinja Laura Betetto in Anja Matušin iz Nacionalnega društva bolnikov z melanomom.

Blaž Lesnik

soncekožni rakmelanompigmentacijasvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|21. 2. 2025
Reportaža srečanja mladinskih pevskih zborov na Rakovniku - 2. del

Na Rakovniku v Ljubljani v cerkvi Marije Pomočnice so se tudi letos zbrali mladi pevci iz 21 župnij iz vse Slovenije. Več kot 275 mladih pevcev je sodelovalo pri bogoslužju pod vodstvom Polone Stegu. Mašo je vodil direktor Katoliške mladine Matevž Mehle. V tokratni oddaji smo slišali izjave mladih pevcev, ki so razmišljali o tem, zakaj pojejo. Besedo smo dali tudi koordinatorju dogodka Tilnu Mlakarju.

Reportaža srečanja mladinskih pevskih zborov na Rakovniku - 2. del

Na Rakovniku v Ljubljani v cerkvi Marije Pomočnice so se tudi letos zbrali mladi pevci iz 21 župnij iz vse Slovenije. Več kot 275 mladih pevcev je sodelovalo pri bogoslužju pod vodstvom Polone Stegu. Mašo je vodil direktor Katoliške mladine Matevž Mehle. V tokratni oddaji smo slišali izjave mladih pevcev, ki so razmišljali o tem, zakaj pojejo. Besedo smo dali tudi koordinatorju dogodka Tilnu Mlakarju.

mladipetejRakovnikpevski zbori

Mladoskop

Reportaža srečanja mladinskih pevskih zborov na Rakovniku - 2. del

Na Rakovniku v Ljubljani v cerkvi Marije Pomočnice so se tudi letos zbrali mladi pevci iz 21 župnij iz vse Slovenije. Več kot 275 mladih pevcev je sodelovalo pri bogoslužju pod vodstvom Polone Stegu. Mašo je vodil direktor Katoliške mladine Matevž Mehle. V tokratni oddaji smo slišali izjave mladih pevcev, ki so razmišljali o tem, zakaj pojejo. Besedo smo dali tudi koordinatorju dogodka Tilnu Mlakarju.

VEČ ...|21. 2. 2025
Reportaža srečanja mladinskih pevskih zborov na Rakovniku - 2. del

Na Rakovniku v Ljubljani v cerkvi Marije Pomočnice so se tudi letos zbrali mladi pevci iz 21 župnij iz vse Slovenije. Več kot 275 mladih pevcev je sodelovalo pri bogoslužju pod vodstvom Polone Stegu. Mašo je vodil direktor Katoliške mladine Matevž Mehle. V tokratni oddaji smo slišali izjave mladih pevcev, ki so razmišljali o tem, zakaj pojejo. Besedo smo dali tudi koordinatorju dogodka Tilnu Mlakarju.

Maja Morela

mladipetejRakovnikpevski zbori

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 2. 2025
Ko redovnica zboli za rakom

Ob prazniku Lurške Matere božje in Svetovnem dnevu bolnikov smo slišali nekaj utrinkov sporočila papeža Frančiška in se poglobili v namen Dneva posvečenega življenja na praznik Svečnice. Osrednja gostja je bila usmiljenka, s. Metka Tušar, ki je leta 2021 zbolela za rakom možganov. V času zdravljenja se je močno opirala na Božjo besedo, saj je prepisala celotno Novo zavezo in se začela učiti na pamet Markov evangelij.

Ko redovnica zboli za rakom

Ob prazniku Lurške Matere božje in Svetovnem dnevu bolnikov smo slišali nekaj utrinkov sporočila papeža Frančiška in se poglobili v namen Dneva posvečenega življenja na praznik Svečnice. Osrednja gostja je bila usmiljenka, s. Metka Tušar, ki je leta 2021 zbolela za rakom možganov. V času zdravljenja se je močno opirala na Božjo besedo, saj je prepisala celotno Novo zavezo in se začela učiti na pamet Markov evangelij.

možganski rak limfomSveto pismoredovnice usmiljenke

Radijska kateheza

Ko redovnica zboli za rakom

Ob prazniku Lurške Matere božje in Svetovnem dnevu bolnikov smo slišali nekaj utrinkov sporočila papeža Frančiška in se poglobili v namen Dneva posvečenega življenja na praznik Svečnice. Osrednja gostja je bila usmiljenka, s. Metka Tušar, ki je leta 2021 zbolela za rakom možganov. V času zdravljenja se je močno opirala na Božjo besedo, saj je prepisala celotno Novo zavezo in se začela učiti na pamet Markov evangelij.

VEČ ...|15. 2. 2025
Ko redovnica zboli za rakom

Ob prazniku Lurške Matere božje in Svetovnem dnevu bolnikov smo slišali nekaj utrinkov sporočila papeža Frančiška in se poglobili v namen Dneva posvečenega življenja na praznik Svečnice. Osrednja gostja je bila usmiljenka, s. Metka Tušar, ki je leta 2021 zbolela za rakom možganov. V času zdravljenja se je močno opirala na Božjo besedo, saj je prepisala celotno Novo zavezo in se začela učiti na pamet Markov evangelij.

s. Meta Potočnik

možganski rak limfomSveto pismoredovnice usmiljenke

Življenje išče pot

VEČ ...|12. 2. 2025
Ko redovnica s. Metka Tušar zboli za rakom na možganih

11. februarja, na god Lurške Matere božje, smo obhajali 33. Svetovni dan bolnikov. Geslo je povezano s svetim letom in se glasi: Upanje ne osramoti in nas krepi v stiski«. To je na svoji koži izkusila usmiljenka s. Metka Tušar, ki je leta 2021 dobila diagnozo raka na možganih. Kako je ohranjala upanje?

Ko redovnica s. Metka Tušar zboli za rakom na možganih

11. februarja, na god Lurške Matere božje, smo obhajali 33. Svetovni dan bolnikov. Geslo je povezano s svetim letom in se glasi: Upanje ne osramoti in nas krepi v stiski«. To je na svoji koži izkusila usmiljenka s. Metka Tušar, ki je leta 2021 dobila diagnozo raka na možganih. Kako je ohranjala upanje?

sestre usmiljenkesvetovni dan bolnikovdiagnoza rak

Življenje išče pot

Ko redovnica s. Metka Tušar zboli za rakom na možganih

11. februarja, na god Lurške Matere božje, smo obhajali 33. Svetovni dan bolnikov. Geslo je povezano s svetim letom in se glasi: Upanje ne osramoti in nas krepi v stiski«. To je na svoji koži izkusila usmiljenka s. Metka Tušar, ki je leta 2021 dobila diagnozo raka na možganih. Kako je ohranjala upanje?

VEČ ...|12. 2. 2025
Ko redovnica s. Metka Tušar zboli za rakom na možganih

11. februarja, na god Lurške Matere božje, smo obhajali 33. Svetovni dan bolnikov. Geslo je povezano s svetim letom in se glasi: Upanje ne osramoti in nas krepi v stiski«. To je na svoji koži izkusila usmiljenka s. Metka Tušar, ki je leta 2021 dobila diagnozo raka na možganih. Kako je ohranjala upanje?

s. Meta Potočnik

sestre usmiljenkesvetovni dan bolnikovdiagnoza rak

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2025
V Kranju bo letos 22. Prešernov smenj

Zavod za turizem in kulturo Kranj v sodelovanju s številnimi kranjskimi kulturnimi ustanovami za slovenski kulturni praznik pripravlja tradicionalni, 22. Prešernov smenj. 

V Kranju bo letos 22. Prešernov smenj

Zavod za turizem in kulturo Kranj v sodelovanju s številnimi kranjskimi kulturnimi ustanovami za slovenski kulturni praznik pripravlja tradicionalni, 22. Prešernov smenj. 

kulturaPrešernov KranjPrešernov smenjMatjaž RakovecKlemen Malovrh

Kulturni utrinki

V Kranju bo letos 22. Prešernov smenj

Zavod za turizem in kulturo Kranj v sodelovanju s številnimi kranjskimi kulturnimi ustanovami za slovenski kulturni praznik pripravlja tradicionalni, 22. Prešernov smenj. 

VEČ ...|31. 1. 2025
V Kranju bo letos 22. Prešernov smenj

Zavod za turizem in kulturo Kranj v sodelovanju s številnimi kranjskimi kulturnimi ustanovami za slovenski kulturni praznik pripravlja tradicionalni, 22. Prešernov smenj. 

Jože Bartolj

kulturaPrešernov KranjPrešernov smenjMatjaž RakovecKlemen Malovrh

Življenje išče pot

VEČ ...|18. 10. 2024
Projekt DORA danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za druge države

Oktober je že tradicionalno namenjen osveščanju raka dojk. Za manjšo obolevnost in večjo možnost preživetja skrbi tudi program DORA, ki danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za države, kjer presejanje šele uvajajo. Vodja programa Barbara Ponikvar Mihevc je ob začetku rožnatega oktobra podala nekaj statistike in odličnih rezultatov programa. 

Projekt DORA danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za druge države

Oktober je že tradicionalno namenjen osveščanju raka dojk. Za manjšo obolevnost in večjo možnost preživetja skrbi tudi program DORA, ki danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za države, kjer presejanje šele uvajajo. Vodja programa Barbara Ponikvar Mihevc je ob začetku rožnatega oktobra podala nekaj statistike in odličnih rezultatov programa. 

DORArak dojkzgodnje odkrivanje

Življenje išče pot

Projekt DORA danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za druge države

Oktober je že tradicionalno namenjen osveščanju raka dojk. Za manjšo obolevnost in večjo možnost preživetja skrbi tudi program DORA, ki danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za države, kjer presejanje šele uvajajo. Vodja programa Barbara Ponikvar Mihevc je ob začetku rožnatega oktobra podala nekaj statistike in odličnih rezultatov programa. 

VEČ ...|18. 10. 2024
Projekt DORA danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za druge države

Oktober je že tradicionalno namenjen osveščanju raka dojk. Za manjšo obolevnost in večjo možnost preživetja skrbi tudi program DORA, ki danes predstavlja evropski primer dobre prakse presejanja za raka dojk in učni center za države, kjer presejanje šele uvajajo. Vodja programa Barbara Ponikvar Mihevc je ob začetku rožnatega oktobra podala nekaj statistike in odličnih rezultatov programa. 

s. Meta Potočnik

DORArak dojkzgodnje odkrivanje

Svetovalnica

VEČ ...|5. 6. 2024
Kakšna je povezava med telesno aktivnostjo in mišicami

Posvetila smo se  zanimivi temi in spregovorili o povezavi med telesno aktivnostjo, mišičevjem in preventivo pred boleznimi, tudi pred rakom. Raziskave v zadnjih letih so namreč pokazale, da sta telesna aktivnost in z njo povezana mišična masa zelo pomemben napajalec imunskega sistema. Jedro teh ugotovitev je povezano s procesi, ki se odvijajo v mišicah in drugih organih, medtem ko smo telesno aktivni. Naša gostja je bila prof. dr. Mihaela Jurdana s Fakultete za vede o zdravju.

Kakšna je povezava med telesno aktivnostjo in mišicami

Posvetila smo se  zanimivi temi in spregovorili o povezavi med telesno aktivnostjo, mišičevjem in preventivo pred boleznimi, tudi pred rakom. Raziskave v zadnjih letih so namreč pokazale, da sta telesna aktivnost in z njo povezana mišična masa zelo pomemben napajalec imunskega sistema. Jedro teh ugotovitev je povezano s procesi, ki se odvijajo v mišicah in drugih organih, medtem ko smo telesno aktivni. Naša gostja je bila prof. dr. Mihaela Jurdana s Fakultete za vede o zdravju.

svetovanjezdravjemišicegibanjetelesna aktivnostrak

Svetovalnica

Kakšna je povezava med telesno aktivnostjo in mišicami

Posvetila smo se  zanimivi temi in spregovorili o povezavi med telesno aktivnostjo, mišičevjem in preventivo pred boleznimi, tudi pred rakom. Raziskave v zadnjih letih so namreč pokazale, da sta telesna aktivnost in z njo povezana mišična masa zelo pomemben napajalec imunskega sistema. Jedro teh ugotovitev je povezano s procesi, ki se odvijajo v mišicah in drugih organih, medtem ko smo telesno aktivni. Naša gostja je bila prof. dr. Mihaela Jurdana s Fakultete za vede o zdravju.

VEČ ...|5. 6. 2024
Kakšna je povezava med telesno aktivnostjo in mišicami

Posvetila smo se  zanimivi temi in spregovorili o povezavi med telesno aktivnostjo, mišičevjem in preventivo pred boleznimi, tudi pred rakom. Raziskave v zadnjih letih so namreč pokazale, da sta telesna aktivnost in z njo povezana mišična masa zelo pomemben napajalec imunskega sistema. Jedro teh ugotovitev je povezano s procesi, ki se odvijajo v mišicah in drugih organih, medtem ko smo telesno aktivni. Naša gostja je bila prof. dr. Mihaela Jurdana s Fakultete za vede o zdravju.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravjemišicegibanjetelesna aktivnostrak

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|21. 6. 2025
Perko

Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.

Perko

Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 6. 2025
31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Sol in luč

VEČ ...|24. 6. 2025
Slovenska poštenost

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil vprašanju temeljnih značilnosti slovenskega naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kvaliteto.
»S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu. Letos mineva trideset let od izzida knjige, zato smo se odločili, da vnovič prisluhnemo oddaji v kateri boste slišali tudi avtorja samega, ko je v pogovoru za Radio Ognjišče med drugim govoril prav o tej knjigi.

Slovenska poštenost

Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil vprašanju temeljnih značilnosti slovenskega naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kvaliteto.
»S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu. Letos mineva trideset let od izzida knjige, zato smo se odločili, da vnovič prisluhnemo oddaji v kateri boste slišali tudi avtorja samega, ko je v pogovoru za Radio Ognjišče med drugim govoril prav o tej knjigi.

Tadej Sadar

družbaodnosiduhovnost

Ritem srca

VEČ ...|27. 6. 2025
Predstavljamo: Anendlessocean

Anendlessocean (tudi AOE) je nigerijski kantavtor in producent, ki ustvarja tudi sodobno gospel glasbo. Ayobami Emmanuel Alli-Hakeem je sin muslimanskega očeta in krščanske matere, ki je svoje življenje podaril Jezusu. Tako tudi prenekatere njegove pesmi govorijo o odnosu do Boga in mu pojejo hvalnico. 

V oddaji smo slišali:

  • Anendlessocean - Gratitude
  • Anendlessocean - Nazarene
  • Anendlessocean - EL
  • Anendlessocean - JUBA
  • Anendlessocean - River

Predstavljamo: Anendlessocean

Anendlessocean (tudi AOE) je nigerijski kantavtor in producent, ki ustvarja tudi sodobno gospel glasbo. Ayobami Emmanuel Alli-Hakeem je sin muslimanskega očeta in krščanske matere, ki je svoje življenje podaril Jezusu. Tako tudi prenekatere njegove pesmi govorijo o odnosu do Boga in mu pojejo hvalnico. 

V oddaji smo slišali:

  • Anendlessocean - Gratitude
  • Anendlessocean - Nazarene
  • Anendlessocean - EL
  • Anendlessocean - JUBA
  • Anendlessocean - River

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Petkov večer

VEČ ...|27. 6. 2025
Sandra Klemm - Sendi

Gostili smo pevko, ob kateri smo se vrteli na plesiščih v devetdesetih letih, potem se je umaknila z glasbene scene in se posvetila poučevanju petja v Zavodu sv. Stanislava ter družini, zdaj pa spet predstavlja nove pesmi ter prepeva v legendarni skupini Pepel in kri. Z nami je bila Sandra Klemm - Sendi.

Sandra Klemm - Sendi

Gostili smo pevko, ob kateri smo se vrteli na plesiščih v devetdesetih letih, potem se je umaknila z glasbene scene in se posvetila poučevanju petja v Zavodu sv. Stanislava ter družini, zdaj pa spet predstavlja nove pesmi ter prepeva v legendarni skupini Pepel in kri. Z nami je bila Sandra Klemm - Sendi.

Marjan Bunič

glasbadžezpoppopevka

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 6. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|27. 6. 2025
Akademija ob 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža

Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.

Akademija ob 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža

Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.

Blaž Lesnik

planinska zgodovinaJakob AljažOd doma do domaAljaževa potplaninstvonaravadomovina